Splošni podatki

Občina Braslovče po nastanku sodi med mlajše občine v slovenskem prostoru. Nastala je leta 1998 po razpadu bivše Občine Žalec. Razprostira se na površini 54,9 km2, v njej pa po zadnjih podatkih živi 5.409 prebivalcev (Vir: SURS: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu; po naseljih; podatki na dan 1. 1. 2013). V Občino Braslovče je vključenih 22 naselij: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče.

Lokacija Občine Braslovče v slovenskem prostoru

O Občini Braslovče

Popotniku, ki potuje po Spodnji Savinjski dolini, se pod zakraselo planoto Dobrovlje med zelenimi hmeljišči odpira pogled na občino Braslovče. Središče občine predstavlja trg Braslovče, eno najstarejših naseljih, ne samo v Spodnji Savinjski dolini ampak tudi na Slovenskem. Območje Občine Braslovče se razprostira v zahodnem delu Spodnje Savinjske doline in poteka kot pas od Šmiklavških hribov proti severozahodu ter v Podgorju pri Letušu doseže skrajni del doline. Velik del ozemlja občine leži na Dobroveljski planoti, ki se nad Braslovčami dviga do 860 m nadmorske višine in je bogata z gozdovi in lepo vidnimi kraškimi pojavi: brezni, vrtačami in uvalami. Prav posebna značilnost Dobrovelj je stavbna dediščina. Tu je možno najti številne dobro ohranjene kašče in kozolce iz konca 19. stoletja, ki pričajo o življenju in delu ljudi v preteklosti. Na vzhodnem grebenu Dobrovelj stoji cerkvica posvečena Sv. Janezu in Pavlu od koder se odpira čudovit razgled na Spodnjo Savinjsko dolino. Sicer pa braslovško občino že na prvi pogled zaznamuje hmeljarska tradicija in bogat vodni potencial z reko Savinjo in tremi jezeri.

Občina Braslovče je razdeljena na štiri krajevne skupnosti: Krajevno skupnost Braslovče. Krajevno skupnost Gomilsko, Krajevno skupnost Letuš in Krajevno skupnost Trnava.

BRASLOVČE so tipično obcestno središčno naselje, ki ga na severnem delu zaključuje z močnim obzidjem obzidana župnijska cerkev Marije Vnebovzete. Prve omembe kraja segajo v daljno leto 1140, ko se omenja naselje z imenom »Frazlow«. Braslovče so že leta 1360, v času Celjskih grofov, dobile trške pravice in svoj grb. Trške pravice so v kasnejših časih kraju potrdili še nadvojvoda Karel (leta 1570) in cesar Ferdinand (leta 1814). Pridobitev teh pravic je poleg ugodne trgovske lege vsekakor pospešila takratni razvoj Braslovč. Braslovče so bile v preteklosti usmerjene v obrtništvo in kmetijstvo. Danes je delež kmetijstva v Braslovčah zanemarljiv. Nekmečko prebivalstvo je večinoma zaposleno v krajih izven občinskih meja.

GOMILSKO je deloma gručasto, deloma obcestno središčno naselje. Jedro starega, kmečkega dela naselja, leži ob vodotoku Bolska, novejši, pretežno nekmečki del naselja z imenom Rezana, pa leži ob cesti Ljubljana – Celje. Glavni utrip kraju dajejo podružnična šola Gomilsko, cerkev posvečena Sv. Štefana ter večnamenska dvorana Dom krajanov Gomilsko.

LETUŠ je gručasta središčna vas na prehodu Spodnje Savinjske doline v Mozirsko kotlinico. Naselje že na prvi pogled zaznamuje mogočen kamnit most čez reko Savinjo. Na manjši vzpetini ob Savinji pa stojita podružnična šola Letuš ter cerkvica posvečena Sv. Janezu Krstniku.

TRNAVA je manjše razvijajoče se gručasto naselje, ki svojo razvojno priložnost dobiva z bližino avtoceste Celje – Ljubljana. V neposredni bližini Trnave leži naselje Šentrupert z zanimivo cerkvijo Sv. Ruperta, ki se prvič omenja leta 1336.

Občina Braslovče
Braslovče 22, 3314 Braslovče
03 703 84 00
03 703 84 10

Matična številka: 1357557000
ID za DDV: SI49877445
Transakcijski račun:
01351-0100004434
BIC Banke: BSLJSI2X

Podračun za upravne takse:
SI56 01351-5510309123
Sklic: SI11 76503-7111002-2017

Uradne ure
pon, tor: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00
sre: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00
pet: 8.00 - 12.00
Poslovni čas občinske uprave
pon, tor, čet: 8.00 - 15.00
sre: 8.00 - 17.00
pet: 8.00 - 13.00