»Eden drug’mu ogenj dajmo!« je bil moto letošnje osrednje proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika Občine Braslovče v organizaciji Kulturnega društva Gomilsko. Prireditev v čast kulturi je bila namreč v znamenju 230-letnice smrti dramatika, gledališčnika, pesnika, uradnika, šolskega nadzornika in zgodovinarja, prireditelja komedij Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi – Antona Tomaža Linharta, ki je zanetil iskro ognja slovenskega narodnega prebujenja.
V kulturnem programu so nastopili člani odrasle gledališke skupine Kulturnega društva Gomilsko, ki so prireditev začeli z odlomkom iz komedije Županova Micka in sklenili kulturni dogodek z odlomkom iz veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ker je bil Linhart tudi šolski nadzornik in pobudnik za ustanovite podeželskih šol, na Gomilskem pa se lahko pohvalijo z 215-letno tradicijo šolstva, so dogodek pod mentorstvom svojih učiteljic popestrili učenci POŠ Gomilsko in POŠ Trnava, ki so Prešernovo balado Od lepe Vide postavili v sodobni čas. Prireditev pa je s svojim petjem obogatila sopranistka Eva Černe Avbelj, ki jo z Občino Braslovče povezuje pesem Veronikin zagovor, saj je v muzikalu Veronika Deseniška nastopila v naslovni vlogi Veronike, na klavirju jo je spremljal skladatelj Leon Firšt, uvodoma pa je himno zapel Kvartet Gomilsko.
Slavnostni govornik je bil direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski glasbenik, dr. Tone Kregar, ki je med drugim spregovoril tudi o vplivu tehnoloških sprememb na naša življenja in nemirnem obdobju, v katerem živimo: »Tehnološki napredek je že od nekdaj nujen, neustavljiv in sam po sebi nič slabega. Nasprotno. Pomislimo le na vse po njegovo zaslugi že samoumevne blagodat in kvaliteto našega življenja, ki je generacijam naših dedkov in babic bila nepredstavljiva. Le da tehnološke spremembe na čelu z umetno inteligenco tokrat v neslutenih razsežnostih posegajo v samo bistvo človeka in medčloveških odnosov. Obenem pa sovpadajo s političnim preustrojem sveta, kot ga poznamo in smo ga navajeni. Pred očmi vsega človeštva se mirno tolerira pobijanje civilistov, pa čeprav se že od omenjenega leta 1945, ko so v svet prišli pretresljivi prizori koncentracijskih taborišč, plinskih celic in peči, v katerih so izginjali tudi naši predniki, zaklinjamo, da se to nikoli več ne sme ponoviti. In čeravno je bogastvo vselej hodilo vštric s politično močjo, še nikoli v novejši zgodovini naša bodočnost ni bila v tolikšni meri prepuščena milosti in nemilosti, predvsem pa nekontrolirani, nebrzdani samovolji peščice ogabno bogatih posameznikov in njihovi viziji novega svetovnega reda, ki ga očitno nameravajo skrojiti po svoji meri in v katerem se slabo piše že itak trhli liberalni demokraciji, po kateri smo tudi Slovenci dolgo hrepeneli in si jo komaj pred dobrimi tremi desetletji izborili. Ta stara dobra, tako opevana zaželena Evropa, katere del smo preko antične, krščanske, razsvetljenske in antifašistične tradicije od nekdaj tudi mi, se je posledično znašla v sila negotovem in tesnobnem ozračju. Stebri njenih in posledično tudi naših vrednot se majejo. V novi igri prestolov, ki se napoveduje, pa so še posebej izpostavljeni in ranljivi prav majhni narodi, kot je naš.« O tem je spregovoril predvsem zato, ker si kot zgodovinar ne more in ne sme zatiskati oči pred aktualnim dogajanjem.
Župan Tomaž Žohar je ob tej priložnosti podelil Prešernov srebrnik, ki so ga za neprecenljiv prispevek k ohranjanju pevskega izročila in za 65 let delovanja prejeli pevci Moškega pevskega zbora Karel Virant, ki prepevajo pod taktirko zborovodkinje Anje Jezernik. V Kulturno društvo Gomilsko pa so sprejeli prvošolčke POŠ Gomilsko in v šolsko kulturno društvo Trnava učence prvega razreda POŠ Trnava. Na pot, tlakovano s kulturo, so jih pospremili predsednik KD Gomilsko Andrej Šram, slavnostni govornik dr. Tone Kregar in vodja POŠ Trnava Vlasta Svatina. Pod scenarij proslave pa se je podpisala Nina Markovič Korent, ki je tudi vodila prireditev.
