V Braslovčah je bila 5. marca ob prisotnosti ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka podpisana Pogodba za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. Vrednost investicije je ocenjena na 25 milijonov evrov in bo v celoti financirana iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) Evropske unije.
Podpisu pogodbe med v. d. direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode Urško Hočevar in direktorjem podjetja NIVO EKO Klemnom Seničem sta ob ministru Novaku prisostvovala tudi Tomaž Žohar in Jože Kužnik, župana Občin Braslovče in Polzela, ki sta bili v katastrofalnih poplavah leta 2023 močno prizadeti. Veliko škodo pa so na njunem območju povzročile že poplave desetletja pred tem, predvsem v letih 2012, 2008 in 1990. Z izvedbo projekta na podlagi DPN Ločica–Letuš – Ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša se bo tako po 35 letih zagotovilo zmanjšanje poplavne ogroženosti prav na območjih pomembnega vpliva poplavnih dogodkov.
Župan Tomaž Žohar je po podpisu pogodbe izrazil izjemno zadovoljstvo, da je projekt zagotavljanja poplavne varnosti naših prebivalcev ob reki Savinji od Ločice pri Polzeli do Letuša prešel v fazo realizacije, in poudaril pomembno vlogo obeh občin v projektu. Že marca 2022 je Občina Braslovče skupaj z Občino Polzela na osnovi sprejetega DPN-ja z Direkcijo RS za vode podpisala dogovor o zagotovitvi poplavne varnosti od Ločice pri Polzeli do Letuša, v okviru katerega sta se občini zavezali, da v imenu in na račun Direkcije RS za vode pripravita projekt ter vso gradbeno dokumentacijo za izvedbo protipoplavnih ukrepov.
Po izvedenem postopku javnega naročanja je izbran izvajalec Vodnogospodarski biro Maribor takoj začel s projektiranjem. Žal pa so katastrofalne poplave avgusta 2023 prinesle nova dejstva. Med drugim so se spremenile tri ključne izhodiščne predpostavke: poplave so močno spremenile porečje hudourniške reke Savinje, izhodiščne količine poplavne vode so neprimerno večje, kot je bilo prvotno opredeljeno z DPN-jem glede na poplavo leta 1990, ter območje dela naselja Letuš nikakor ni bilo moč zadostno zaščititi s protipoplavnimi ukrepi, kar je pripeljalo do sprejetja odločitve o izselitvi dela Letuša. Na tem območju je sedaj predvidena izgradnja suhega zadrževalnika, ukrepi pa bodo definirani v okviru DPN-ja, ki je v pripravi.
Kot je povedal župan, smo se posledično morali pri projektiranju vrniti skoraj na začetek, saj je bil naš primarni cilj zagotavljati maksimalno poplavno varnost, to pa pomeni, da izdelan projekt izvedbe zagotavlja poplavno varnost prebivalcev tudi v primeru ponovitve dogodka z avgusta 2023. V tem času sta občini pridobili zemljišča (odkupi in služnosti) od preko 350 lastnikov z levega in desnega brega reke Savinje v dolžini okvirno 8 km ter izdelali celovit projekt izdelave ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti urbaniziranih območij občin Braslovče in Polzela. Projekt zajema tako razširitve struge, razlivna območja, prečne in vzdolžne nasipe ter pragove za upočasnitev hitrosti reke ter zaščito temeljev mostov.
Minister Novak je ob podpisu pogodbe napovedal sanacijsko obdobje urejanja vodotokov – trajne rešitve, izvedene na sonaraven način in odporne na podnebne spremembe. »Gre za tretji projekt na Savinji. Posamezni projekti so sestavni del končnih rešitev. Smo globoko v zgodbi 450 milijonov evrov za celotno ureditev Savinje v naslednjih petih letih. Projekti nastajajo v tesnem sodelovanju z občinami, pri čemer nas župani obveščajo o razvoju del na terenu,« je poudaril in se zahvalil projektantom, sodelavcem Direkcije RS za vode in občinskim službam.
V sklopu celovitega projekta je načrtovana izvedba ključnih vodnogospodarskih in spremljajočih ureditev. Izdelana je projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za nove nasipe ter zidove in objekte za regulacijo pretoka ter izvedbeni načrt za vse ukrepe na strugi Savinje.
V okviru projekta bo v dolžini 8 kilometrov zgrajenih več visokovodnih nasipov in zidov, na številnih odsekih bo razširjena struga, urejene bodo brežine, izvedlo se bo preoblikovanje in aktivacija prodišč, postavilo pragove za upočasnitev hitrosti reke ter zaščito temeljev mostov. Vzpostavile se bodo tudi dodatne razlivne površine. Spremljajoče ureditve zajemajo še ureditev določenih odsekov cest ter komunalnih vodov.
Urška Hočevar, v. d. direktorja Direkcije RS za vode, je povedala da je projekt rezultat trdega dela, načrtovanja in sodelovanja številnih deležnikov, od strokovnjakov, občinskih in državnih institucij do evropskih partnerjev, ki so omogočili financiranje. Projekt temelji na strokovnih in sonaravnih rešitvah, ki bodo dolgoročno vzdržne in odporne na podnebne spremembe. Izrazila je prepričanje, da bomo s strokovnim pristopom in učinkovitim sodelovanjem zagotovili uspešno izvedbo projekta, ki bo prebivalcem omogočil boljše pogoje za življenje in razvoj lokalnega okolja.
Vrednost investicije znaša 25 milijonov evrov, v kar so vključeni vsi stroški (gradbena dela, nadzor, nakup zemljišč, davek ...), od tega je vrednost gradbenih del (vrednost danes podpisane pogodbe) 17,3 milijona evrov. Projekt je del slovenskega NOO, ki ga v celoti financira Evropska unija. Ministrstvo za naravne vire in prostor in Direkcija RS za vode z ukrepi na vodotokih aktivno zasledujeta cilje poplavne sanacije in večanja odpornosti na podnebne spremembe, saj so ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši. Zato je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Vodotoki namreč ne poznajo občinskih ali državnih meja. Vodi vračamo prostor, težimo k sonaravnim ureditvam vodotokov in načrtujemo ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom.
TONE TAVČAR
Foto: Tone Tavčar
