Drugo nedeljo v avgustu so slovenski hmeljarji v Braslovčah slavili svoj 56. praznik. Prireditev, ki jo je spremljalo lepo poletno vreme, je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor je spremljala velika množica ljudi. Na prireditvi so za eno leto imenovali novo hmeljarsko princeso, 20 letno študentko agronomije, Matejo Kramer in novega starešino, 58 letnega Andreja Kramerja, očeta princese. Oba sta doma iz Zaloške Gorice v Občini Žalec
Že dopoldne je na slavnostni seji, ki je potekala v dvorani Doma kulture Braslovče, tekla beseda o hmeljarstvu. Zbrane so nagovorili najprej predsednik Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije Janez Oset, potem predsednik TD Braslovče Branko Ribizel, za njima pa župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, podpredsednik Marjan Golavšek, Matej Oset iz Zveze slovenskih pivovarn, Ivo Bračun, starosta slovenskih trgovcev hmelja, Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Janko Kos, župan Občine Žalec.
V nadaljevanju sta o svojem delu spregovorila dosedanja princesa Anja Rožič Plazovnik in starešina Anton Rančigaj. Kot sta poudarila je bilo leto njegovega »vladavine« pestro in zanimivo. Obiskala in promovirala sta številne prireditve doma in v tujini. Nato je sledila predstavitev novega starešine. To je Andrej Kramer, doma iz Zaloške Gorice, ki kmetuje na kmetiji veliki 50 ha, imajo pa tudi 15 ha hmelja. Nova hmeljarska princesa Mateja Kramer, študentka agronomije, in hči novega starešine. Kot je povedala, ob prostem času rada pomaga doma na kmetiji.
Poročilo je podala tudi Irena Friškovec, svetovalka in specialistka za hmeljarstvo, ki je med drugim povedala, da v letu 2018 121 hmeljarjev prideluje hmelj na 1667 ha, kar je cca. 80 ha več kot lani. Še vedno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto Celeia (35 %), sledi ji Aurora (33 %). Dobrih 8 % hmeljišč pa je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na IHPS.
Letošnje vreme je vplivalo tudi na rast in razvoj hmelja. Nadpovprečno visoke temperature v začetku rasti hmelja so se odrazile predvsem pri sorti Savinjski golding, ki je zelo zgodaj zacvetela. Že v maju. To pa pomeni, da so rastline prenehale z razraščanjem in so tako v večini hmeljišč ostale smrekaste, ponekod tudi niso prišle do vrha, storžki pa so redki, kar pa zmanjšuje pridelek, ki bo pri tej sorti podpovprečen Glede na zgodnje cvetenje pa je Savinjski golding tudi prej zrel kot prejšnja leta. Večino nasadov Savinjskega goldinga je tako primernega za obiranje od 11. avgusta.
Na ostale sorte pa je zelo ugodno vplivalo vreme v juliju. Rastline so bujne in tudi cvetni nastavek je gost. Seveda pa o količini pridelka pri teh sortah v tem času še ne moremo govoriti, ker je le ta odvisna od pogojev v naslednjih dneh. V kolikor bo vreme ugodno, se lahko pri teh sortah računa vsaj na povprečen pridelek. Glede obiranja pa bodo te sorte zrele po večini tako kot v prejšnjih letih .
Tudi letos je kar nekaj pridelka vzela toča. Težave pri obdelavi so hmeljarji imeli s tudi s skoraj vsakodnevnimi padavinami. Posebno hmeljišča na težkih tleh je bilo zelo težko obdelovati. Kljub težavam, so hmeljarji ponovno dokazali, da so res vestni in skrbni pridelovalci in da so tudi v teh težkih pridelovalnih pogojih hmeljišča uspeli lepo in kakovostno obdelati.
Tudi letos pa je ne bo šlo brez namakanja. V prejšnjem tednu so pričeli z namakanjem v Radljah ob Dravi, konec tedna,10. avgusta pa je bila s strani IHPS izdano navodilo za namakanje tudi v Savinjski dolini.
Osrednja prireditev se je popoldne začela s povorko skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Na čelu so bili tudi letos konjeniki KD Mustang Gomilsko, godba in mažoretke Pivovarne Laško. Z vozovi za njimi so se na prireditveni prostor popeljali še starešine in princese ter gosti. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih opravil v hmeljarstvu, ki so jih pripravili člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in traktorji Steyr kluba Spodnja Savinjske doline. Višek dogajanja je bila predaja starešinstva in imenovanje princese ter zdravica s pivom. Obred je že šestinštiridesetič vodila Martina Zupančič. Ob sprejemu »hmeljskega mačka« je novi starešina, Andrej Kramer, poudaril, da si bo prizadeval slovenske hmeljarje zastopati častno povsod tam, kjer ga bodo povabili, skupaj s princeso Matejo Kramer.
Pred družabnim delom so zbrane nagovorili predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in predsednik zveze slovenskih pivovarn Slovenije Matej Oset. Potem, ko so laški pivovarji odprli sod piva so bile na vrsti hmeljarske igre in sicer ročno obiranje hmelja in mimo ovir do piva. Nastopilo je osem ekip, prvo mesto je osvojila ekipa DPM SSD KO Gotovlje, druga je bila ekipa DPM SSD Tabor, tretje mesto pa so si delile dve ekipi in sicer ekipa DPM SSD Petrovče in DPD SSD Grušovlje – Roje.
V okviru praznovanja Dneva hmeljarjev so pripravili še ribiško in šahovsko tekmovanje za Pokal hmeljske kobule, II. mladinski šahovski turnirja Hmeljko in turnir v odbojki na mivki. Pestra je bila tudi Braslovška podeželska tržnica.
Na slikah nekaj foto utrinkov s praznovanja.
