Občina Braslovče, Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne Žalec in Krajevna organizacija Braslovče so v Letušu, prav na Dan zmage nad fašizmom in dnem Evrope, 9. maja, pripravili 10. srečanje borcev in udeležencev NOB.
Udeležilo se ga je veliko članov borčevske organizacije iz vseh krajev Savinjske doline, župani in podžupanja, hči pokojnega Ivana Dolničarja dr. Eva Dolničar Šivic in drugi. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KO ZB za vrednote NOB Braslovče Viktor Zorec, nato župan Občine BraslovčeBranimir Strojanšek, slavnostni govornik pa je bil Andrej Marinc, član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana.
Uvodoma se je Andrej Marinc zahvalil, da so ga povabili v Letuš kot slavnostnega govornika, nato pa dejal: »Predvsem cenim, da v programu na prisrčen način sodelujejo mladi iz vrtca, osnovne šole in drugi, ki jim je kultura in resnica o zgodovinskih dogodkih pomembna. Zagotovo ima sodelovanje mladih učno-vzgojni učinek, predvsem pa postajajo vsestransko razmišljujoča generacija in bodo tudi v bodočih obdobjih znali plodno sodelovati v družbenih dogajanjih. Vaša prireditev ima tudi namen, da se srečajo udeleženci veteranskih in drugih organizacij in obujajo spomine na usodne medvojne in povojne dogodke. Na slovesnosti, kot je današnja, ni mogoče obširnejše opisovati dogodkov iz obdobja NOB. Je pa koristno kratko opisati razmere v obdobju pred koncem okupacije, da bi golobje razumeli dogodke tu v Letušu leta 1945.
5. maja se je general Alexander Löhr ustavil na Polzeli. Zaradi predvidene okupacije nemške vojske 8. maja je iskal stik s predstavniki jugoslovanske armade. Na prireditvah v Letušu smo večkrat poslušali pripoved generala Dolničarja-Janoška o srečanju z Löhrejem. Človek se danes vse bolj čudi, kako se je takrat komaj 21-letni komisar 14. divizije pogovarjal s komandantom preko tristo tisoč glave množice nemških in kvizlinških vojakov. Ni sprejel ponujenega srečanja na Polzeli. Predlagal je snidenje v Letušu v Sulcerjevi gostilni. Löhr je zahteval neincidentni umik njegovih enot na Koroško, Dolničar pa je zahteval kapitulacijo in brezpogojno razorožitev. Löhr seveda ni sprejel zahteve Dolničarja, sprejel pa je njegov predlog, da se srečata v Topolšici s predstavniki IV operativne cone takrat partizanske komande na Štajerskem. Na poti v Topolšico so oboroženi ustaši, četniki in domobranci Löhra opozarjali naj se ne preda partizanom. Bali so se obsodbe in maščevanja zmagovitih sil antifašizma. Potek dogodkov v Topolšici in podpis kapitulacije je znan. Naj poudarim le to, da je bil to edini dokument o predaji, ki ga je na jugoslovanskem področju podpisal predstavnik nemških okupacijskih sil.«
V 25 letih po osamosvojitvi pa je dejal, da smo nedvomno napredovali. Kljub svetovni gospodarski krizi si je gospodarstvo opomoglo in si s povečanjem izvoza utira pot razvoja v krtih konkurenčnih razmerah. Ob koncu govora je dejal: »Optimist sem predvsem zato, ker se v Sloveniji prebuja poslovna in intelektualna mlada struktura, ki je edina sposobna opraviti potrebne družbene spremembe, ki so v interesu večine državljanov. Skrb za večino prebivalstva mora postati poleg skrbnega in učinkovitega gospodarjenja temeljna vrednota družbe v podjetjih, občini in v državni.«
Po govoru je delegacija odnesla venec k spomeniku žrtvam pri Kulturnem domu Letuš. Ker je bila ZB za vrednote NOB Žalec soorganizatorica slovesnosti, je zbrane pozdravil tudi njen predsednik Marijan Turičnik in hčerka pokojnega generala Ivana Dolničarja dr. Eva Dolničar Šivic. Srečanje so s kulturnim programom popestrili Pihalna godba Prebold pod vodstvom Marka Repnika, učenci OŠ Braslovče, POŠ Letuš in vrtca, in voditelj programa Jože Aristovnik.
Po proslavi so si lahko udeleženci ogledali zasebno zbirko »TITO in JNA« v prostorih Kulturnega doma Letuš. Slovesnost so zaključili z družabnim srečanjem.
Na slikah nekaj utrinkov s srečanja.
T. Tavčar
