Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so se kulturi poklonili tudi v braslovški občini. Za letošnje pestro kulturno dogajanje na osrednji občinski proslavi je ponovno poskrbelo Kulturno društvo Gomilsko s svojimi sekcijami in v sodelovanju s tamkajšnjo podružnično osnovno šolo.
Po odpeti himni v izvedbi Kvinteta Gomilsko je povezovalka prireditve Nina Markovič Korent spregovorila o pomenu kulture v slovenskem prostoru in spomnila na to, da ta praznik povezujemo z našim največjim pesnikom Francetom Prešernom, ki je s svojimi pesmimi slovenski jezik povzdignil v svet in visoko kulturo, svoje razmišljanje pa je sklenila s Prešernovo sedmo gazelo. Za glasbeno interpretacijo Prešernove pesmi Kam so poskrbeli pevci Kvinteta Gomilsko, učenci POŠ Gomilsko pa so se pod mentorstvom svojih učiteljic poklonili velikemu mojstru – pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku.
Številnemu občinstvu v dvorani Doma krajanov Gomilsko je tokrat v vlogi slavnostnega govornika spregovoril dolgoletni sodelavec Dela, gledališki kritik in novinar Slavko Pezdir, ki živi v Parižljah, zadnje leto in pol je sooblikovalec novega programskega ciklusa, imenovanega »Srečanja z umetnikom«, ki ga soustvarja v sodelovanju s Prosvetnim društvom Braslovče in s katerim javnosti predstavlja zanimive slovenske ustvarjalce, ki delujejo v polju umetnosti in katerim je skupno, da prihajajo z območja, v katerem živi in dela tudi sam.
V svojem govoru je poudaril, da na svetu zagotovo ni veliko narodov in držav, ki bi s posebnim prazničnim dnem na najvišji ravni državnosti počastile spomin na svojega največjega poeta ter ga vsebinsko razširile na spominjanje in počastitev celotne pretekle in aktualne umetniške in kulturne ustvarjalnosti. V nadaljevanju je dejal: » Dejstvo , da je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta že v času druge svetovne vojne , se pravi 1. februarja 1945 razglasilo obletnico smrti romantičnega pesnika Franceta Prešerna za kulturni praznik slovenskega naroda , kaže na zavidljivo kulturno zavest vodstva NOOV tudi v najbolj dramatičnih časih za obstoj, a tudi na odločilen vpliv slovenske umetnosti in kulture na trdno do9moljubje ter visoko motiviranost uporništva proti okupatorjem. Da je bila odločitev mnogo globlje zakoreninjena od trenutne pragmatike političnega vodstva NOB in revolucije, dokazuje dejstvo, da se je praznik v obdobju razvoja naroda v eni od jugoslovanskih socialističnih republik trdno prijel in globoko zasidral v zavest vseh prebivalcev, zaradi česar ga je samoumevno leta 1991 za državni praznik in dela prost dan razglasil tudi prvi demokratično izvoljeni večstrankarski parlament samostojne in kmalu tudi mednarodno priznane Republike Slovenije,« je povedal slavnostni govornik in nadaljeval: » Imamo torej državni kulturni praznik in državne Prešernove nagrade za najpomembnejše dosežke c umetnosti in kulturi, ki jih podeljujejo od 8. februarja 1947 z rahlimi spremembami vse do današnjega dne. Do leta 1961 oziroma do ustanovitve Kidričevih nagrad so Prešernovim nagradam za življenjsko delo dodajali tudi nagrade Prešernovega sklada za najvidnejše umetniške dosežke v zadnjih dveh letih. Videti je torej , da sta bili socialistična in demokratična državna oblast slovenski umetnosti in kulturi precej naklonjeni. A žal v vseh razsežnostih ni čisto tako. Najnovejši uradni podatki državnega statističnega urada kažejo , da delež izdatkov države za kulturo v bruto domačem proizvodu zadnjih pet let vztrajno pada ( od 09 odstotka na 0,7 odstotka), prav tako pada delež v vsakoletnem uresničenem proračunu države ( od 1,8 odstotka na 1,5 odstotka…« pravi Slavko Pezdir in dodaja , da je kriznih gospodarskih in socialnih okoliščinah težko pričakovati, da bo država ( in ob njej lokalne skupnosti) v bližnji prihodnosti zmogla povečati deleža BDP in letnega državnega proračuna za kulturo. Lahko pa bi , pravzaprav bi že zdavnaj morala , z učinkovitejšimi davčnimi olajšavami on spodbudami oživiti in pospešiti sovlaganja zasebnih podjetij in podjetnikov v izbrane kulturne programe in projekte ter tudi posameznih ljubiteljev v nakupe knjig in drugih nosilcev umetniških del trajne vrednosti.
» Ob dandanes skorajda monopolni kulturni politiki države in nepovezanih ter neusklajenih avtonomnih kulturnih politikah lokalnih skupnosti ( mest in občin), bi morala država spodbujati in razvijati ustvarjanje novih priložnosti s spodbujanjem in uveljavljanjem zasebnih fundacij, skladov, agencij in drugih učinkovitih oblik nujnega dopolnilnega zasebnega vlaganja v najbolj kakovostno in prepoznavno slovensko umetnost in kulturo. Radovedni in dejavni ljubitelji umetnosti in kulture se sicer ne moremo pritoževati nad pestrostjo in dostopnostjo kulturnih dobrin v domači in sosednjih občinah ter bližnjih mestnih središčih, a hkrati ne sme mo pozabiti, da brezposelnost in vsakršna socialna odrinjenost posameznika na družbeni rob lahko pomeni tudi njegovo izvrženost iz kulturnega , družbenega in socialnega življenja…,« poudari slavnostni govornik in nadaljuje: » V občini Braslovče smo upravičeno ponosni na nove priložnosti, ki jih omogočita in ponujata kulturnem in družbenemu življenju ter tvornemu razumevanju in sodelovanju med občani novi Dom kulture in nova knjižnica. Veseli smo tudi živahnih in svežih programov ter prispevkov , ki jih ustvarjajo domača prosvetna in kulturna društva ter skupine ter prizadevni in domiselni organizatorji kulturnih prireditev, » še pove slavnostni govornik ter izrekel čestitke in zahvalo vsem, ki skrbe za živahen kulturni utrip ter vsem , ki s svojo udeležbo in materialno podporo dejavno spodbujajo in podpirajo kulturno delovanje.
V nadaljevanju večera so z ljubezensko liriko Ferija Lainščka zbrane v dvorani navdušile članice odrasle gledališke skupine, mlada glasbenica Maša Zakonjšek, ki jo je na kitari spremljala njena sestra Tjaša, pa je zapela Lainščkovo pesem Ne bodi kot drugi. V Braslovčah v času, ko slavi svoj praznik kultura, izkoristijo to priložnost za sprejem novih članov v kulturna društva. Na osrednji občinski proslavi je v svoje vrste nove člane – prvošolčke sprejelo tudi KD Gomilsko. To nalogo sta opravila predsednik kulturnega društva Andrej Šram in slavnostni govornik Slavko Pezdir.
Konec letošnje občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Braslovčah pa je bil v znamenju baleta. Pod mentorstvom profesorice Ines Mandelj so na glasbo iz filma Amelie zaplesale baletke baletnega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec, moderatorka prireditve Nina Markovič Korent pa je tokratno proslavo zaključila z mislijo Ferija Lainščka, ki je v enem izmed intervjujev dejal, da sta dobro in zlo na tem svetu večno na tehtnici. Edino, kar res pomaga, da dobro ohranja ravnovesje in zlo le navidezno zmaguje, je ljubezen. Zato je zanj največja vrednota, kot je bila tudi našemu največjemu pesniku. Ob prazniku kulture je zbranim v dvorani zaželela, da bi tudi njih vodila ljubezen in jih povabila na druženje v preddverje doma, kjer so skupaj nazdravili kulturi v čast.
D. Naraglav
