Braslovče 22
3314 Braslovče
V Braslovčah je bila v četrtek, 14. julija, zadnja od treh javnih seznanitev s spremenjenimi rešitvami iz osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto na tretji razvojni osi oziroma od priključka na avtocesto v Šentrupertu do Velenja. Pristojni ministrstvi nadaljujeta postopek za traso F2-2, spremembe trase pa so nastale po več kot 300 pripombah iz lanske prve javne obravnave.
Kot je med drugim povedal projektant Rado Romih (izdelovalec osnutka državnega prostorskega načrta je Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje), so na osnovi pripomb med drugimi naredili 20 večjih sprememb trase.
Trasa državne ceste na 3. razvojni osi je načrtovana kot štiripasovna cesta od avtocestnega priključka v Šentrupertu do priključka Velenje-jug v dolžini 13,6 km. Hkrati predvideva gradnjo dvopasovne navezovalne ceste med priključkom Podgora in Letušem (1,4 km). Poleg priključkov Šentrupert (ki bo nekoliko zahodneje od sedanjega priključka, ki ne bo ukinjen) in Velenje-jug sta načrtovana priključka Podgora in Parižlje.
Na celotni trasi bodo trije predori (Podkraj, Andraž in Veliki Vrh) v skupni dolžini 1,43 km, tako kot je bilo predvideno že lani, ena od sprememb in zadnjega osnutka pa je dodaten viadukt, kar pomeni 10 viaduktov (1.983 m). Pokriti vkop Zagoričnik naj bi bil dolg 350 m, predvidene so tudi tri tako imenovane galerije, trije mostovi, 7 nadvozov (štirje manj od prvotnega osnutka) in 9 podvozov (dva manj). Po optimizirani trasi je predvidenih več rušitev objektov, vseh skupaj 120, od tega 46 stanovanjskih in gospodarskih oz. zahtevnejših rušitev objektov (prvotno 73).
Osnutek DPN tudi nekoliko spreminja traso na območju pokopališča Podkraj in ureditev potoka Veriželj, trasa med viaduktoma Gora Oljka in priključkom Podgora ima manjši vzdolžni naklon, nekaj je sprememb glede navezovalne ceste in spremljajočega objekta Podgora, prav tako trasa med priključkoma Parižlje in Šentrupert.
Poleg predstavnikov pripravljavcev osnutka državnega prostorskega načrta so se na predstavitev posebej pripravile povezane civilne iniciative Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki, skupaj z lokalnimi skupnostmi in strokovnjaki. Po uvodnih predstavitvah predstavnikov države so mikrofon in nadaljevanje javne predstavitve prevzeli člani civilnih iniciativ, spregovorili pa so polzelski župan Jože Kužnik (opisal je nemški način umeščanja takšnih infrastrukturnih projektov), Urban Jeriha in Žan Pižorn iz CI Braslovče ter Martin Podgoršek (CI Šmartno ob Paki). Urban Jeriha je v uvodu poudaril, da v regiji očitno ni enakega razumevanja prihodnosti razvoja Slovenije, saj obstaja dve različni pobudi po podpori in ne podpori trase F2-2, ki sta po številu približno enakovredni. Civilne iniciative so zato še enkrat predstavile svoje argumente proti. »Trasa F2-2 izhaja iz leta 2007 narejene študije in vrednotenja variant tras, ki je po zdaj že večletnih trditvah civilne iniciative vsebovala napačne podatke, ki so bistveno vplivali na izbor. To se je potrdilo leta 2011, ko je država na najvišji ravni ugotovila napake pri vrednotenju, prav tako se je potrdilo leta 2014, ko se je pokazalo, da so v prometnem modelu uporabili napačne vhodne podatke.«
Izbrana trasa F2-2 je najdražja in najbolj prizadene okolje in ljudi. Čeprav so po besedah predstavnika Kmetijskega inštituta Slovenije uspeli zmanjšati število kmetijskih zemljišč, ki jih bo uničila trasa, pa to še vedno pomeni dobrih 61 ha. Dvakrat je bil doslej na osnovi argumentov civilnih iniciativ s strokovno javnostjo in medresorsko delovno skupino vlade ustavljen postopek za traso F2-2 in v Braslovčah prisotni so izrazili prepričanje, da jim bo uspelo še tretjič.
Civilnim iniciativam se je pridružilo tudi gibanje za trajnostni razvoj Slovenije TRS in v njegovem imenu je Gorazd Marinč zaradi postopkovnih nepravilnosti ter neupoštevanja slovenske in evropske okoljevarstvene zakonodaje zoper odgovorne napovedal celo kazenske ovadbe.
Civilne iniciative Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki, lokalne skupnosti in stroka z arhitekturno zbornico so ob koncu predstavitve svojih stališč skupno izjavo proti trasi F2-2 s številnimi prilogami, tudi idejno rešitvijo trase F6 (Velenje – Arja vas ali Lopata), izročili direktorici direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbari Radovan, ki je v imenu ministrstva za okolje in prostor koordinator projekta (pobudnik priprave državne prostorskega načrta je ministrstvo za infrastrukturo, naročnik in investitor pa je DARS). Ko je Barbara Radovan zaključila javno seznanitev, so vsi v dvorani zapeli državno himno. Po himni je spregovoril braslovški župan Branimir Strojanšek, ki so mu člani civilne iniciative očitali, da se je s pripravljavci trase F2-2 pogovarjal brez njih. Na podlagi zaključkov delovnega sestanka z dne 2.2.2016 s projektanti in z vsemi povabljenimi vodji svetniških skupin v občinskem svetu, so na občini pripravili seznam zahtev in jih posredovali na MOP.
Branimir Strojanšek je ponovil svoje stališče, da bi bilo potrebno soočiti podatke civilne iniciative in podatke države glede različnih tras. »Zato sem tudi med podpisniki peticije nekaterih županov, ki smo jo naslovili na predsednika vlade, da se ponovno ovrednoti in oceni upravičenost te trase. Mi nočemo biti cokla razvoja za sosednje občine in predvsem s Koroškega in hočemo, da aktivno sodelujemo, vendar izključno na podlagi obojestranskih preverljivih in dosegljivih argumentov. Vse ostalo je špekulacija in zavajanje ljudi, kar pa mislim, da v tem trenutku ni primerno, ker se mi zdi, da je ušel duh iz steklenice in so ljudje upravičeno zbegani. Nihče iz civilne iniciative, predvsem pa morebitnih oškodovancev, ni danes nič vprašal, čeprav je še veliko odprtih vprašanj.« Glede očitka nekaterih občanov, da se je vodstvo občine premalo goreče borilo proti trasi F2-2, pa je Branimir Strojanšek odgovoril: »Kot pravnik in kot človek zagovarjam argument dejstev in ne argument moči. Torej nočemo biti špekulantski oziroma poslušati nekatere nepreverljive podatke. In to je tisto, kar je politika hotela, da se na lokalnem nivoju ljudje skregajo, da postanejo besni na vse skupaj, tudi na lokalno skupnost. Kakorkoli, v teh aktivnostih lokalna skupnost ne more biti pasivna in moramo biti pripravljeni oziroma kot sem rekel, svojo kožo bomo drago prodali, zato moramo od države zahtevati marsikatere omilitvene ali kakšne druge ukrepe.« Glede možnosti, da se vlada vendarle odloči za kakšno drugo traso, pa je župan povedal, da je to čisto politično vprašanje, na katerega niti ne bo odgovarjala stroka ampak bo to odločitev vlade. Zagotovil je tudi, da občina vsem občanom, ki bodo kakorkoli prizadeti zaradi hitre ceste, zagotavlja brezplačno pravno pomoč.
Ves čas je bila zunaj dvorane prisotna tudi policija, saj so v Šmartnem ob Paki dva dni prej občani preprečili javno predstavitev trase, vendar do kakšnega incidenta ni prišlo. Združene civilne iniciative so tudi začele zbirati denarno pomoč za svoje aktivnosti, prav tako so jih pomoč že ponudili tudi mnogi pravniki, so povedali. V nobenem primeru niso pripravljeni sprejeti trase hitre ceste F2-2.
Barbara Radovan je kljub tako odločnemu nasprotovanju civilnih iniciativ napovedala, da bo ministrstvo nadaljevalo s postopkom priprave državnega prostorskega načrta za traso F2-2, ki naj bi ga vlada potrdila še letos decembra, nato naj bi se začelo projektiranje ceste ter postopki javnih naročil in odkupov zemljišč. Ponovno vrednotenje tras pomeni vračanje v leto 2008, je poudarila, od negativnih lastnosti trase F6 pa je izpostavila problem njenega nadaljevanja do Slovenj Gradca zaradi Hude luknje.
Na slikah nekaj foto utrinkov z razprave.
T. T.