Župani občin Spodnje Savinjske doline so v petek, 4. decembra 2015, na gradu Komenda na Polzeli sklicali izredni kolegij županov, na katerega so povabili Evropskega poslanca Republike Slovenije, Franca Bogoviča, strokovnjaka za vode in poplavno varnost Roka Fazarinca, predstavnika z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Dr. Boštjana Nagliča, predstavnico Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Ireno Friškovec ter predstavnika civilne iniciative Vinka Drčo.
Župani so opozorili na katastrofalno stanje v posameznih občinah, vsi pa so si bili enotnega mnenja, da bodo občine Spodnje Savinjske doline stopile skupaj in pričele s postopki za pripravo ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti. Projekti nove finančne perspektive zamujajo, saj bi se le-ti morala pričeti že leta 2014. Ni odveč bojazen županov, da v dogovoru za razvoj regij, med prioritetnimi projekti ne bo reševanja poplavne varnosti Savinje. Župani občin Spodnje Savinjske doline že dalj časa opozarjajo, da sprejem Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje popravne varnosti v Spodnji Savinjski dolini poteka prepočasi.
Kot predlaga Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, bi bilo smotrno vzpostaviti namakalni center, ki bi imel dve poglavitni nalogi. Prva naloga bi predstavljala strokovno razvojno delo na področju namakanja hmelja in po potrebi drugih kultur, vključujoč napoved namakanja, druga, naloga pa bi predstavljala izobraževalno-svetovalno delo. Vsi ukrepi pa bi težili k enemu samemu cilju večje samooskrbe z minimalno porabo vode in maksimalnim ohranjanjem okolja.
Rok Fazarinc je predstavil stanje poplavne varnosti Savinje s strokovnega vidika in povedal, da so Savinjo zato začeli urejati že v 19. stoletju. Z raznimi ukrepi in posegi v okolje so stabilizirali traso korita, presekali meandre in povečali poplavno varnost okoliških območij. Ohranjene odprtine v nasipih so omogočale, da so se lahko visoke vode brez večje škode še vedno razlivale po okoliških obdelovalnih površinah. Z regulacijo struge Savinje v letih 1876 – 1893 in njenih pritokov so se poplavna območja sicer nekoliko zmanjšala, a ta še vedno predstavljajo velik del ravninskih predelov Spodnje Savinjske doline. V 2. polovici 20. Stoletja se je s posegi v poplavna območja in z zapiranjem prelivnih odprtin v nasipih začela spreminjati poplavna slika območja. Rečni tok je postal utesnjen, hitrosti večje in posledično se je začelo poglabljati rečno dno. Zaradi poselitve starih poplavnih površin (Letuška gmajna, Male Braslovče, Parižlje, Breg, Ločica ob Savinji, Vrbje, Medlog in zahodni del Celja) se je struga dodatno utesnjevala. V zadnjih 30-ih letih je opazno poglabljanje struge. Dno Savinje se zajeda v lapornato podlago in s tem bolj izrazito drenira podtalnico spodnje Savinjske doline. Posledice teh sprememb so večja pretočnost rečne struge, zmanjšan vpliv poplavnih površin in posledično večji pretoki Savinje na območju Celja, predvsem pa na območju Laškega, kjer so trendi najbolj izraziti. Kljub temu urbana območja in kmetijske površine ob Savinji, ki so varovani z nasipi, nimajo ustrezne poplavne varnosti. Pri preboju (porušitvi) nasipov je pričakovati nastanek vzporednih poplavnih tokov, ki ogrožajo tako naselja ob Savinji kot kmetijske površine (erozija, naplavljanje). Poleg Savinje poseljena območja v Spodnji Savinjski dolini ogrožajo tudi njeni pritoki in sicer Bolska z Motnišnico in na območju Vranskega predvsem Merinščica. Severno obrobje Spodnje Savinjske doline (Grušovlje, Podlog, Gotovlje, Ložnica) ogroža predvsem Ložnica s pritoki (Trnava, Pirešica). Južno obrobje ogrožajo predvsem hudourniški pritoki z Zasavskega hribovja. Savinja z Bolsko poplavlja predvsem ob daljših intenzivnih deževjih (jesenski tip poplav), hudourniško zaledje pa je bolj izpostavljeno ob poletnih neurjih – na primer leta 1994, 2004, 2007 in podobno. Območje Spodnje Savinjske doline je razvrščeno v območje posebnega vpliva poplav (OPVP).
Franc Bogovič, ki ima na področju zagotavljanja protipoplavnih ukrepov bogate izkušnje je predstavil primer posavskih občin - projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, pri katerem je sodeloval še kot župan Občine Krško. Kot nekdanji minister za kmetijstvo in okolje pa je sodeloval tudi pri dveh projektih za zagotovitev poplavne varnosti, in sicer v porečju Savinje (od Celja do Luč) in v porečju Drave (območje Dupleka). Poudaril je, da je protipoplavnim ukrepom potrebno dati prednost. Poleg kohezijskih, je možno pridobiti tudi vire iz Evropske investicijske banke, ki daje za te namene najcenejše kredite z dolgo dobo odplačevanja. Po njegovem mnenju je vodarska služba v Sloveniji preveč razpršena na manjše agencije, institucije in je nujno potrebno ustanoviti eno inštitucijo, ki bo krovna in bo generalno skrbela za slovenske vode.
Župani so zavzeli sklep, da bodo še do konca leta 2015 imenovali projektno skupno, v katero bodo imenovali po enega predstavnika Občine Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko Žalec, predstavnika stroke, predstavnika Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter predstavnika Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Projektna skupina bo pripravila predlog ukrepov za protipoplavno varnost na področju Savinjske doline s poudarkom na: ohranitvi starih poplavnih površin s kontroliranim poplavljanjem (območja brez elementov ogroženosti), določitvi možnih lokacij kontroliranega zadrževanja dela poplavnih valov na poplavnih območjih, načrtovanju in izvedbi večnamenskih zadrževalnikov (zadrževanje poplavnih vod, akumulacija vode za namakanje) na obrobju Spodnje Savinjske doline (pritoki Savinje in Bolske), upočasnitvi ali zaustavitvi procesov poglabljanja rečnih strug zaradi regulacij in ukinitve jezov. Izvedba novih jezov po možnosti s pomično krono, bogatenju podtalnice z usmerjanjem vode iz Savinje v obdobjih višjih pretokov, izvedbi protierozijskih objektov (hudourniške pregrade) na pritokih Bolske in Savinje, kjer je prisotna erozija.
T. T.
