Prva pravljična ura "Jesen je tu"

»Bodica pri bodici, se ziba po stezici«. Kdo je to?

Uganili ste. Na prvi pravljični uri smo se pogovarjali o ježku. Kakšen je in kako živi. Čudili smo se njegovemu kratkemu repku, za katerega sploh nismo vedeli, da ga ima. Presenetilo nas je tudi dejstvo, da mu mleko škodi. Celo nevarno je zanj.

O zaspančku, ki zimo preživi tako, da je in spi, smo prebrali pesmico. Eno se bomo naučili doma. Skupaj smo prebrali še pravljico o ježku Maksu, ki bi rad pel. O Maksu, ki poje. Grdo. Ki v bistvu sploh ne poje. Ampak tuli. Odpravi se h gospodu slavcu, da bi ga naučil pevskih veščin. A ježek Maks še vedno zveni kot pokvarjena plošča. Gospod slavec ga vključi v pevski zbor. Skupaj z njim zapojejo še volk, vran in jelen. Gospod slavec nad njimi povsem obupa. Veliki pevci pa ugotovijo, da z njihovim petjem sploh ni nič narobe. Napačni so bili le njihovi poslušalci. Odločijo se, da bodo priredili koncert...

Mi nismo peli. Raje smo izdelali ježke, posute z jesenskim listjem. Vseh barv so bili. In vseh oblik. Čudoviti. Kot je lahko čudovita le jesen.

Laura Jelen