Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče s spremljevalno ekipo Prosvetnega društva Braslovče se je v ponedeljek vrnil s štiridnevnega gostovanja na Švedskem.
Osemindvajset Braslovčanov in Braslovčank se je z avtobusom na pot podalo v petek zgodaj zjutraj, pravzaprav sredi noči, do letališča na Krku, od tam pa z letalom na Švedsko. Skoraj polovica udeležencev, ki je letela prvič, ima marsikaj za povedati o vzletu, razgledu, tresenju, pogumu, pristanku … Še najslabši makadam na Dobrovljah menda manj trese in je vožnja po njem bolj varna in udobna. Na letališču Skavsta so nas pričakali gostitelji in nas pospremili v njihov domači kraj, veliko industrijsko mesto Norrköping. Ne trudite se z izgovorjavo, mi smo imeli posebno učno lekcijo izgovorjave tega imena.
Če koga zanima kako smo se po švedsko sporazumevali? Brez težav. Tako kot povsod po svetu. Po »naše«. Prvi nastop smo imeli v mestni hiši, kjer nas je sprejela in simpatično sladko pogostila gospa podžupanja, kot se za imeniten obisk iz tujine spodobi pač. Zvečer razvajanje brbončic ob domačih dobrotah, ki so jih pripravili naši gostitelji. In čakanje na paket. Za vsak slučaj pa hitra prilagoditev novim prohibicijskim razmeram na Švedskem.
Sobota je bil zopet dan za vaje, nastope, ogled švedske nacionalne televizije, ogled mesta, medsebojno spoznavanje … Koncert, ki so ga fantje v novih opravah izvedli v protestantski cerkvi gostiteljev, zbora Soon Gospel, je napolnil prostor z obiskovalci. Poln pa prostor ni bil samo fizično. Bil je nabit z emocijami, pesmijo, kulturo, medsebojnim sodelovanjem, ponosom. Bil je tako poln, da je prav nič sramežljivo iztisnil iz solznih kanalov spremljevalne ekipe precejšnjo količino tekočine … Večerni koncert v prepoznavnih zelenih majicah po večerji ob svečkah, bazenu, izvrstni hrani in vodi, je zopet pustil pečat na švedskih poslušalcih, ki so obiskali »Culture night«. Pred nabito polnim avditorijem so naši fantje dvignili občinstvo in navdušili. Ko pa je Blaž pred dvorano zaigral še na harmoniko, se pa tako ve, da nismo stali križem rok ne mi, ne naključni mimoidoči.
Tako kot je Soon Gospel pred dvema letoma sodeloval pri naši nedeljski sv. maši na Dobrovljah, tako je sedaj sodeloval MoPZ Karel Virant pri njihovi. Če smo pošteni, maše nismo kaj dosti razumeli. Veeno pa smo, kot se spodobi, spoštljivo sodelovali. Držali smo se načela: važen je namen. Po maši je sledilo tradicionalno druženje ob kavi ter piškotih in potem še izlet v neznano. Z avtomobili smo se odpeljali v adrenalinski park sredi švedskih gozdov – sredi ničesar. Uspešno smo preživeli osem nalog »team buildinga«. Vključno z zadnjo, nenačrtovano nalogo: menjavo gume na avtu.
Nedeljski večer smo zaključili v šoli z večerjo, izvirnim avtentičnim kulturnim programom in učenjem švedskih tradicionalnih plesov. Hja, malo drugačni kot polka in valček pa so. Saj bi še pilili znanje plesa, a tako rekoč sredi noči smo morali zapustiti naše gostitelje in se z novimi podarjenimi kravatami podati še zadnjemu delu adrenalinskega parka – letenju – naproti. Letalska družba nas je po planu dostavila preko Žovneškega jezera, ob pesmi Slovenija od kod lepote tvoje, na Krk, kjer nas je šofer avtobusa po naročilu pričakal z domačo kapljico, kruhom, salamami ... No, pa so bili želodčki zopet nadvse domače zadovoljni. A domotožje? Ja sredi dneva pa res ne moreš priti domov. Po težkih pogajanjih še hitro skok v morje, koncert za tujce na enem izmed počivališč, nato slovensko kosilo na poti in po njem na avtobusu popolni mrk pevcev. Iz Švedskih, cca 15.000,00 eur vrednih sanj smo se prebudili v Braslovčah, kjer so nas toplo sprejeli domači.
Mi sedaj odskakujemo od veselja, o »after party-jih«, bosanskemu generalu, hrani, paketu, zobkih … pa kdaj drugič. Morda že na prireditvi 23. novembra letos. Vabljeni!
Foto: J. Kovač, N. Marovt
Natalija Marovt
Vodja projekta
