Braslovče 22
3314 Braslovče
V avli Domu kulture v Braslovčah so v četrtek, 12. septembra, pripravili spominsko slovesnost, s katero so se poklonili Srečku Puncerju, Braslovčanu, žrtvi prve svetovne vojne. Umrl je 29. aprila 1919 v Vovbrah na Koroškem. 12. septembra istega leta, torej pred natanko 100 leti, so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Braslovče, kjer so ga pokopali z vojaškimi častmi, general Maister pa mu je spregovoril v slovo.
Ob stoletnici smrti Srečka Puncerja so, prav na dan njegove smrti, na braslovškem pokopališču pripravili slovesnost, na kateri je bil prisoten tudi Borut Pahor, predsednik republike. Tokrat pa so v Občinski knjižnici Braslovče pripravili še razstavo o njegovem življenju in delu. Avtor razstave je braslovški zgodovinar Franc Kralj. Razstava bo na ogled do 12. oktobra v času odprtosti knjižnice.
V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, z zborovodkinjo Anjo Jezernik, učenki Osnovne šole Braslovče z mentorico Tino Marovt ter Jolanda Železnik, ki je v vezni tekst vpletla zapis Frana Roša o življenju, delu in boju Srečka Puncerja, objavljenega v Celjskem zborniku.
Zbrane so nagovorili Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče, Rudolf Pfajfar, generalni sekretar Zveze društev general Maister in zgodovinar Franc Kralj.
Med številnimi prisotnimi sta bila tudi Srečkova sorodnika, nečak Vinko Puncer in pranečak Stojan Rozman. Z avstrijske Koroške pa sta prišla tudi Katja in Marjan Šturm, potomca z Grilove domačije, kjer se je končalo življenje Srečka Puncerja. Duh časa so ustvarjali uniformiranci 87. pešpolka, organizacijo pa sta imela v rokah Edita in Janez Šparaš.
Srečko Puncer ni bil le vojak. Bil je napreden človek, ki je želel študirati in prodirati v znanje ter z njim globoko in široko v življenje. Segal je po ruskih, francoskih in angleških pripovednikih in pesnikih v prevodih. V jezikih in zgodovini je bil vselej med najboljšimi v razredu.
Užival je ugled pri profesorjih, radi so ga imeli sošolci. Nikoli se ni zapiral vase in nikoli ni bil zlovoljen, čeprav mu življenje ni potekalo lagodno. Vedno je bil skromno oblečen, včasih tudi lačen, vendar si je kdaj kupil tudi kako knjigo. Srečko Puncer si je zapisoval odlomke iz raznovrstnih razprav in člankov v revijah in časopisih in jim dodajal kritične pripombe. Zabeleževal si je sodbe o novo izdanih knjižnih delih. Poiskal je pismen stik z nekaterimi kulturno, politično in znanstveno pomembnimi Slovenci v Ljubljani, Pragi in Zagrebu. Naredil si je osnutke za črtice z motivi iz stvarnega življenja. Napisal je veliko pesmi, med vojno pa je napisal tri dnevnike v zvezkih. Ohranjena sta dva.
Bil je predsednik literarnega kluba »Kondor«, ki je pričel izdajati časopis »Savinja«. Prispevke je za objavo pregledoval in odbiral Maister.
T. Tavčar