Letos je bilo organizirano že 11. Pokalno tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln Savinjsko-šaleške regije, v katerem sodelujejo ekipe iz celotne Slovenije. Organizirana so bila 4 tekmovanja. Prvo je bilo julija v Gotovljah, nadaljevalo se je v Topolšici, nato v avgustu na Vranskem, zaključilo pa se je 13. avgusta v Braslovčah. Vsakega od tekmovanj se je udeležilo v povprečju 10 ekip, od tega ena tretjina z ročnimi, ostale z motornimi brizgalnami. Vse brizgalne na teh tekmovanjih morajo biti starejše od 50 let.
Kdor je že bil na kakšnem tekmovanju starih brizgaln, je lahko videl, da so člani ekip večinoma starejši gasilci – veterani. Ti za svoje brizgalne in opremo skrbijo zelo vestno in z njo izredno skrbno ter pazljivo ravnajo. S tem jo ohranjajo za prihodnost, da bodo tudi naši nasledniki lahko videli, kako težko je bilo včasih delo gasilca. Nekaj ekip na teh tekmovanjih je tudi ženskih, in te je še posebej lepo gledati. Tekmovalci so, kolikor je še mogoče, tudi sami oblečeni kot v časih starih brizgaln ali pa imajo oblačila, izdelana kasneje po vzoru tedanjega časa.
Braslovškega tekmovanja se je udeležilo 10 ekip. Najboljši so bili pri motornih brizgalnah moški in ženske PGD Topolšica, pri ročnih pa moški PGD Vransko in ženske PGD Braslovče.
V Braslovčah so podelili tudi pokale za skupni seštevek, zmagovalne ekipe pa so prejele tudi prehodne pokale Savinjsko-šaleške regije.
Najboljše ekipe v skupnem seštevku so bile:
motorne brizgalne moški: 1. PGD Topolšica, 2. PGD Kapla - Pondor, 3. PGD Gotovlje;
motorne brizgalne ženske: 1. PGD Kapla - Pondor, 2. PGD Topolšica;
ročne brizgalne moški: 1. Požarna bramba Vransko, 2. PGD Braslovče, 3. PGD Letuš.
Pokale so podelili namestnik predsednika Savinjsko-šaleške regije Rafael Hrustel, nadzornik tekmovanja Simon Šumah, župan občine Braslovče Tomaž Žohar ter predsednik in poveljnik PGD Braslovče Primož Urbas in Danijel Pantner.
Vsem, ki na takšnem tekmovanju še niste bili, priporočamo, da pridete vsaj enkrat pogledat, kako so gasili včasih, ko ni bilo opreme in tehnike, kot je danes, še važnejše pa je, da ni bilo ustrezne zaščitne opreme za gasilce. Ker so bili že takrat gasilci pogumni, so se kljub temu trudili, da bi požari in druge nesreče naredili čim manj škode. Niso razmišljali, če se splača pomagati. Tudi za to smo lahko našim prednikom zelo hvaležni in bodimo ponosni, da imamo naslednike, ki nadaljujejo to lepo tradicijo prostovoljnega gasilstva, ki je fenomen tudi v svetovnem merilu.
SABINA SORČAN, PGD BRASLOVČE
