Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in Turistično društvo Braslovče so 11. avgusta organizirali 62. dan hmeljarjev. Lani so morali zaradi posledic poplav prireditev prestaviti na september. Tudi tokrat se je dan pričel s sejo Združenja hmeljarjev Slovenije, osrednji del pa je bila povorka s trga do prireditvenega prostora in predaja starešinstva.
Hmeljarke in hmeljarji, hmeljarski strokovnjaki in gostje so se že dopoldne zbrali v dvorani Doma kulture Braslovče na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije, ki prav letos praznuje 20-letnico delovanja. Na seji sta svoje približno enoletno delo predstavila hmeljarski starešina Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj in hmeljska princesa Špela Razboršek iz Arje vasi. Predstavil se je tudi nov par, starešina Vinko Štorman iz Podloga in hmeljska princesa Anja Kupec Oset. Kmetijska svetovalka, specialistka za hmeljarstvo, Irena Friškovec je predstavila letošnjo hmeljsko sezono. Goste je nagovoril tudi župan Tomaž Žohar.
Kot vsako leto se je osrednji del 62. dneva hmeljarjev pričel popoldne s povorko skozi trg Braslovč do prireditvenega Skupnega placa. Konjenikom so sledile mažoretke in godba iz Laškega ter predstavniki Društva Pivovarna Laško, na prvih vozovih pa se je pripeljal prejšnji hmeljarski par, nato novi, sledili so spodnjesavinjski župani in hmeljarski starešine. Za njimi so člani društev podeželske mladine iz Spodnje Savinjske doline na vozovih prikazali nekdanja hmeljarska opravila, povorko z enajstimi vozovi pa so zaključili braslovški gasilci, ki so prikazali gašenje požara na hmeljski sušilnici.
Najbolj slovesen del pa je bila predaja starešinstva. Do takrat še aktualni hmeljarski starešina Ciril Terglav je simbol starešinstva – hmeljarskega mačka - predal Vinku Štormanu iz Podloga, ki se že 35 let se ukvarja s hmeljarstvom, saj je moral zaradi bolezni očeta kmalu prevzeti kmetijo. Hmeljska princesa Špela Razboršek pa je škafec za hmelj in s tem naloge predstavljanja slovenskega hmelja predala Anji Kupec Oset iz Sv. Lovrenca. Izmed štirih kandidatk so jo izbrali člani podeželske mladine. S tem nadaljuje tradicijo obeh svojih dedov, ki sta bila hmeljarski starešini, hmeljski princesi sta bili tudi njena mama in teta. Poleg škafka in lente je prejela tudi zlat obesek hmeljske kobule, ki ji ga je izročil predsednik združenja hmeljarjev. Seveda so zatem vsi nazdravili z vrčkom piva.
Prejšnji hmeljarski starešina je ob tej priložnosti dobil novo funkcijo, prevzel je prapor združenja hmeljarjev. Cirilu Terglavu ga je predal Aljoša Uršič.
Letošnje vreme hmeljarjem ni naklonjeno
Po besedah specialistke za hmeljarstvo Irene Friškovec, letos 121 tržnih pridelovalcev hmelja prideluje hmelj na 1644 ha, kar je 31 ha manj kot lani. Še vedno je največ hmeljišč (dobrih 42 %) posajenih s sorto aurora, dobrih 30 % je posajenih s celeio, slabih 10 % z bobkom in dobrih 8 % s savinjskim goldingom. Vreme hmeljarjem tudi letos ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bila pomlad prehladna in premokra. Na izpostavljenih legah smo beležili tudi pozebe prvih poganjkov. Poznajo se tudi lanske poplave. Naše bojazni po poplavah lani avgusta so se izkazale za upravičene, saj rastline hmelja v poplavljenih hmeljiščih letos slabše priraščajo, ostajajo šibke, s tanjšimi poganjki. Enako se dogaja tudi v vseh hmeljiščih na težjih, slabše odcednih tleh, kjer je zaradi obilice padavin voda zastajala v tleh. To povzroči pomanjkanje kisika v tleh, kar pa se odraža v rasti in razvoju hmelja. Rastline so v teh hmeljiščih ostale smrekaste, s kratkimi stranskimi poganjki in niso prišle do vrha. Rastline so sicer v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a jih je veliko ostalo s kratkimi stranskimi poganjki, imajo obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. Mlajši nasadi na odcednih tleh pa so razvili normalne oblike rastline – obliko širokega valja. Tudi to leto je kar nekaj hmeljišč poškodovala toča. Še posebej močna je bila konec maja na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu in v začetku junija v Spodnji Savinjski dolini na območju Poljč,« je povedala Irena Friškovec in dodala, da bo na pridelek še vplivalo vreme v naslednjih dneh avgusta. Če bi napovedani vročinski val prinesel daljše obdobje temperatur nad 30 °C, bi to škodovalo razvoju storžkov. Po prvih ocenah bo tako letošnja letina po količini podpovprečna. Pričetek obiranja bo deset do dvanajsti dni kasneje kot običajno, okoli 20. avgusta.
TONE TAVČAR
